Po pomladi diši! 22. 2. 2021

Metuljčki frfotajo ... V Lidlu že tulipani cvetijo. Na vrtu zvončki, po gozdnih obronkih pa teloh, trobentice, jetrnik. A ni lepo? :)

Včeraj sem postavila še četrtega metuljčka v vrsto. Noro, koliko je teh barvnih kombinacij. Nisem se trudila z botanično pravilnostjo, sem oblike in proporce kar po svoje določila. Tako, kot mi je všeč. Saj za realne slike obstaja fotoaparat :).

Zdaj pa samo pomislite, koliko bi lahko nastalo še kombinacij z različnimi barvami ozadij! Imam v glavi, da bi nekoč poskusila isti motiv na različnih ozadjih, v različnih barvnih tonih, ampak zaenkrat mi še manjka potrpljenja.

Ko je pa toliko različnih stvari za sprobat!

Do morskih motivov sploh ne pridem!

Tisti prizori zvečer, ko se barve menjajo iz minute v minuto ... No, to je v planu!

Aja, pa ene par stvari bi bilo treba končati ...

Ne znam končati v eni seansi. Ta izziv bo moral še malo počakati. Čeprav, včasih pa kaj na hitro naredim, za vmes, večinoma portrete. Če portrete predolgo pacam, nastane neka kvazi - realistična ogaba, ki je za v koš. :) Niti pokazati ne upam. Fuj.

No, slikanje tehle metuljčkov je bila čista meditacija. Nič trpljenja in jeze!

Kako, da mi še ni prišlo na misel, da so dober motiv za slikanje? Najbrž preveč enostavno?

Ampak vse služi kot vaja. Meni se zdi, da je čisto vseeno kaj slikam, v vsakem primeru treniram. Ja, vaja dela mojstra.

So me pa metuljčki spomnili na prvi razred in učiteljico prvega razreda. Nič nisem bila navdušena nad učiteljicami prvih treh razredov.

Ta iz prvega je bila mlada, luštna, pa kakšne super čevlje je imela! Pravzaprav sandale. Lak, debeli podplati, kombinacija treh ali štirih živih barv. No, te sem pa res občudovala.

(Evo, sem poiskala nekaj slik. Ampak ti sandali so zeeeelo slab približek tistih ta pravih! A ni bila najlepša moda v 50-tih in 60-tih letih? Najbolj zabavna pa v 70-tih. Pravijo, da velja pravilo; večja kriza v družbi, daljša krila. Ja, krila se daljšajo ...)

Nazaj k naši učiteljici!

Nisem se je bala, mi je šla pa strašno na živce, ker je grdo zasmehovala enega reveža, ko mu je ušlo v hlače. Doma pa iz božjih rovt. Saj ni čudno, da mu je ušlo, ker drugo žrtev je zagrabila za lase in ga zbutala z glavo ob tablo. S to punco je moralo biti nekaj hudo narobe.

Pa ne da bi bila ves čas psihopatska, sploh ne. Brala nam je Miškolina, sicer je ta zgodba tudi srhljiva, ampak je bil naslov gotovo v šolskem programu. In ko sem se naučila brati, sem jo še enkrat prebrala. Nismo bili včasih tako občutljivi, da volk ne bi pojedel babice, za povrh pa še Rdeče kapice. Danes pa politična korektnost povsod. Predvsem pa na jeziku. Ne smeš reči zamorec, še iz Prešerna ga bodo dali, ampak, da pa živijo kakor živijo, to pa nikogar ne briga. (Snov za drugo zgodbo.)

Da končno pridem do bistva: strašno lepo je risala v spominske knjige. Take čudovite metuljčke, od Jelke Reichman, na marjeticah. Da bi jaz imela to lepoto v svoji spominski knjigi!

Ni mi uspelo. Če zdaj pogledam nazaj, očitno nisem bila med tistimi top učenkami, ki so se znale prigrebsti v prve bojne vrste. Se mi je vedno trapasto zdelo ... Pa ravno zdaj berem, kako je pomembno, da se otrokom ne uresniči vseh želja in to takoj. Odlaganje uresničitve želja je pač davek odraščanju. Pa saj ni tako hudo! :)

A niso lepe ilustracije? Oboje od Jelke Reichman.

Evo, pa je prišel trenutek, da sem jih sama naslikala! Pri nas doma je bilo vse po principu "naredi sam", diy - kako smo bili moderni! Pa še sanjalo se nam ni! :)

Borim se s kvaliteto fotografij. (V realnosti so vse lepše. :))

Težko je narediti realno fotografijo slike. Na koncu se mi zdi, da je isti šmorn, če kompliciram s svetlobo in fotoaparati ali pa z mojim zastarelim mobitelom slikam, ko imam pač čas. Običajno zvečer, pa še takrat mi ne dajo miru. Preden lahko operem paleto, me pa čaka takle prizor:

Pa nikoli ne slikam več kot dve uri in pred slikanjem najprej pospravim kuhinjo. To je postal moj "obred" pred slikanjem. Da padem noter. No to je rečeno ironično, saj nekatere same veste, kako to gre ...

Zdaj vam pa moram pokazat še nekaj slik za zabavo. Sem že pred časom našla PhotoFunia programček. Delim povezavo, da ne bom samo jaz zapravljala časa: https://photofunia.com/categories/frames :)

Kako se vam zdi? (A ne, kako so mi zrasli lasje, pa še levico treniram ... :))

Drage moje, upam, da uživate počitnice in da vam metuljčki frfotajo okrog ušes!

Stisnite srček, napišite kakšen komentar, da imam občutek, da so vsi ti ogledi realni in da se ni samo kakšna iskalna mašina ustavila na tem naslovu!